Kvintet Dori je na glasbeni sceni že petnajst let, nedavno pa so izdali ploščo z naslovom Po domače, ki so jo posneli skupaj z Otom Pestnerjem, s katerim sodelujejo od vsega začetka. Na albumu je zbranih dvanajst skladb, med njimi nekaj že znanih, ki jih je s svojim glasom obogatil Oto, pa tudi tri, ki so mu posebej pri srcu, in sicer valček Trideset let ter skladbi Dekle iz Slovenije in Verjemi in zaupaj, s katerimi je Kvintet Dori nastopil tudi na festivalu Slovenska polka in valček. Eno od skladb Oto odpoje v duetu z Nušo Derenda. Pogovarjali smo se z enim od članov Kvinteta Dori, Antijem Gubenškom (člani so še trije bratje Razboršek Boris, Primož in Marko – ter Boštjan Per), pa tudi z Otom Pestnerjem, ki je ponosen na sadove, ki jih je rodilo dolgoletno sodelovanje s fanti.
Na glasbenem področju ste že stari mački. Česa ste se v vseh teh letih naučili?
Izkušnje, ki jih pridobiš v letih, ko se spreminja splošen odnos javnosti do domače narodnozabavne glasbe, so vedno dragocene. Zdi se nam, da se vedno obrestuje, če imaš cilje zastavljene dolgoročno in da ne poklekneš pod pritiski splošne komercializacije, ki jim publika običajno v precejšnji meri podleže. Doriji smo na ta naš odnos do glasbe ponosni, saj je vplival tudi na našo osebno rast. Nikoli se nismo veliko ukvarjali z ekonomijo. Pomembneje se nam je zdelo in še danes verjamemo v to, da se pošteno delo enkrat obrestuje.
Občinstvo vas vseskozi podpira. Je to zelo pomembno?
Brez občinstva bi lahko igrali le samim sebi, česar bi se kmalu lahko naveličali. Koliko te podpore imaš, ni odvisno le od tega, kako je tvoja glasbena zvrst trenutno popularna in kakšne so tvoje izvajalske sposobnosti, temveč predvsem od tega, kako znaš svojo glasbo predstaviti javnosti. Podpora je velika vzpodbuda za izdatnejšo zavzetost pri delu, večjo samozavest, to pa vodi tudi do boljše ustvarjalnosti. Zdi se nam pomembno, da smo do publike iskreni in je nikoli nismo želeli izkoristiti za pridobivanje popularnosti.
Nekaj pomoči pa ste na začetku brez dvoma imeli “od zgoraj”. Župnik Izidor Pečovnik – Dori vam je poleg imena nedvomno pustil pečat, drži?
To lahko imenujemo tudi srečno naključje. Njegove podpore s tem ne želimo zanikati, vendar smo okvir njegovega pečata v glavnem zapolnili sami s svojim odgovornim in trdim delom. Tako kot so nas mnogi Dorijevi simpatizerji navdušeno sprejeli, so se našli tudi takšni, ki so temu, da nosimo ime po njem, nasprotovali.
Kako pogosto nastopate v Nemčiji danes, glede na to, da ste po Dorijevem odhodu tam imeli kar nekaj koncertov?
V Nemčiji manj nastopamo, kot smo v zgodnjih letih, a nam danes bolj ustreza, da zaradi dolgih potovanj nismo toliko zdoma. “Kariero” v Nemčiji smo gradili sami, pri čemer so nam na začetku pomagali prijatelji, ki so Dorija spoznali šele po tistem, ko so spoznali nas.
Preberi celoten članek na povezavi: www.dnevnik.si/clanek/1042350683
